Ureditev dela na domu v času epidemije korona virusa (COVID-19)

Celje, 27. marec 2020, Avtor: Damir Ivančič


Upoštevaje zakonsko ureditev (68.-70. člen ZDR-1) delodajalec delavcu ne more enostransko odrediti dela na domu, lahko pa mu glede na spremenjene okoliščine ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, ki velja, če nanjo delavec pristane. Bistveno pri tej fleksibilni obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o delu na domu za celotno trajanje delovnega časa, kar pomeni, da delavec delo opravlja samo na domu oziroma v prostorih po svoji izbiri. Možna pa je tudi pogodba o zaposlitvi za delo na domu, v kateri je določeno, da delavec opravlja delo na domu le del delovnega časa, npr. nekaj dni v tednu, posamezen dan v tednu ali nekaj ur. S pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu se uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi.

Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.

O nameravanem organiziranju dela na domu je dolžan, pred začetkom dela delavca, delodajalec obvestiti inšpekcijo za delo (četrti odstavek 68. člena ZDR-1). Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis (71. člen ZDR-1). Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Dolžnost zagotavljanja varnih razmer za delo je določena tudi v temeljnem zakonu, ki ureja varnost in zdravje delavcev, to je Zakon o varnosti in zdravju pri delu2 (v nadaljevanju ZVZD-1). Delavca, ki dela na domu, je po ZVZD-1 šteti kot osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo.

Primernost delovnega mesta Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu. Delavec namreč lahko na domu opravlja le delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca. Na domu se ne more opravljati delo: - ki je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter - v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis.

Vidik delovnega časa
ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka lahko dogovorita ne glede na minimalne standarde, ki jih v zvezi s tem določa ZDR-1, če: - delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma - si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno ter pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Pri samoorganizaciji delovnega časa ter s tem tudi odmorov in počitkov je torej delavec dolžan spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu in si delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke. Ne glede na navedeno izjemo v ZDR-1 pa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju ZEPDSV) glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa ne določa nikakršne izjeme glede dela na domu. Tako mora delodajalec tudi za delavca, ki dela na domu, med drugim v evidenco dnevno vpisovati naslednje podatke: - podatke o številu ur, - skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, - opravljene ure v času nadurnega dela. Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, menimo pa, da je možen tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od 8 ur (polni delovni čas).

Zagotovitev delovnih sredstev
Ena pomembnejših vsebin je tudi določitev, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev: - delovna sredstva kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec. Za ta del je smiselno dogovoriti nadomestilo.

Pri tem še dodajam, da je MDDSZ v zvezi s pojavom Koronavirus COVID-19 na spletni strani https://www.gov.si/novice/2020-03-05-delo-na-domu-in-odrejanje-drugega-dela-v-izjemnih-okoliscinah/ objavilo pojasnila in priporočila delodajalcem glede odrejanja dela na domu in drugega dela v primeru izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.

Kot je navedlo ministrstvo imajo delodajalci v tem primeru možnost odrediti drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela brez soglasja delavca, a le za čas trajanja izjemnih okoliščin. Na kaj morajo biti delodajalci pozorni pri tem, zlasti z vidika zagotavljanja ustreznega urejanja razmerja v odnosu z delavcem, je pojasnjeno v priporočilih delodajalcem, ki je dosegljiva na naslovu  https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Koronavirus/Dokument2-pravice-in-obveznosti-iz delovnega-razmerja.pdf in v katerem so zapisana so tudi pojasnila glede splošne ureditve odrejanja dela na domu in drugega dela ter dodatne informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki se nanašajo na nadomestilo zaradi odsotnosti z dela.


Nov izziv v pravu? Vpliv epidemije korona virusa (COVID-19) kot spremenjenih okoliščin na sklenjene pogodbe

25. marec 2020, Avtor: Rok Trbovc


Nov izziv v pravu? Vpliv epidemije korona virusa (COVID-19) kot spremenjenih okoliščin na sklenjene pogodbe

V Sloveniji je Vlada RS 12. marca 2020 na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, skladno z 7. členom zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja okužb s koronavirusom COVID-19 razglasila epidemijo. Takoj zatem je Vlada RS v zvezi z zajezitvijo in obvladovanjem epidemije koronavirusa  COVID-19 sprejela številne ukrepe, ki vplivajo na življenje ljudi in poslovanje pravnih subjektov.

Eno izmed temeljnih načel Obligacijskega zakonika (OZ) je načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti oziroma v pogodbenem pravu pacta sund servanda, kar pomeni, da je pogodbe potrebno izpolniti tako kot se glasijo.

1. Spremenjene okoliščine

OZ izjemoma dovoljuje, da stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, kar pomeni, da njeni pravni učinki ne nastanejo. V tem primeru govorimo o spremenjenih okoliščinah, opredeljene so s klavzulo rebus sic stantibus in pomenijo odmik od zgoraj navedenega temeljnega načela obligacijskega prava. Ker pogodba predstavlja soglasje volj pogodbenih strank, se pogodba ne more razvezati v kolikor ni soglasja volj med pogodbenima strankam, samo z enostransko izjavo tiste pogodbene stranke, ki se sklicuje na takšne spremenjene okoliščine. V takšnem primeru zakon predpisuje njeno aktivno ravnanje, v smislu vložitve tožbe na razvezo pogodbe.

Predpostavke spremenjenih okoliščine so določene v 112. čl. OZ in sodni praksi, in sicer kot:

(a) okoliščine, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe,
(b) okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe,
(c) okoliščine, ki so takšne, da zaradi njih pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je.
(d) okoliščine, ki jih stranka ob sklenitvi pogodbe ni mogla predvideti ali upoštevati, po sklenitvi pogodbe pa se jim ni mogla izogniti oz. odkloniti njihovih posledic,
(e) zunanje okoliščine, ki so neodvisne od volje ali ravnanja stranke in jih stranka ni mogla predvideti.

Pri tem lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, lahko zahteva razvezo pogodbe,

Nadaljnji pogoji vezani na obstoj predpostavk spremenjenih okoliščine določajo, da:

(a) se stranka nanje ne more sklicevati, če so spremenjene okoliščine nastopile po izteku roka, določenega za izpolnitev obveznost,
(b) se pogodba ne razveže, če nasprotna stranka ponudi oziroma pristane na to, da se pogodba pravično spremeni,
(c) Sodišče lahko naloži stranki, ki je razvezo pogodbe zahtevala, na zahtevo druge stranke, da se ji povrne pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

2. Sklicevanje na spremenjene okoliščine zaradi epidemije koronavirusa (COVID-19)

Sodišča so se v preteklosti že ukvarjala z vprašanji ali se kot spremenjena okoliščina na podlagi člena 112. OZ lahko šteje pretekla gospodarska oziroma finančna kriza (iz leta 2008-2009) pri kateri je prišlo do upada obsega proizvodnje, povpraševanje in uporabe posameznih storitev, povzročila je recesijo, izgubo številnih služb, zmanjšanje gospodarske rasti, zlom nepremičninskega trga, stečaje številnih podjetij,..s takšno situacijo, kateri smo priča sedaj, pa se sodišča še niso ukvarjala in sodne prakse praktično ni!

Sodna praksa do sedaj ni bila enotna in je bilo zavzeto stališče, da praktično ni mogoče na splošno odgovoriti, sprememba katerih okoliščin je pravno upoštevna po določbi 112. člena OZ in s tem takšna, da omogoča razvezo pogodbe. Nobene spremenjene okoliščine se ne da že vnaprej izključiti, temveč se mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali določena okoliščina bistveno otežuje izpolnitev pogodbe oziroma onemogoča dosego pogodbenega namena, prav tako pa tudi, ali jo lahko štejemo kot takšno, ki je stranka ni mogla upoštevati, se ji izogniti ali odvrniti njenih posledic.

V kolikor se bo pogodbena stranka sklicevala na spremenjene okoliščine zaradi epidemije korona virusa COVID-19 in bi želela pojav epidemije v Sloveniji uspešno izkoristiti za razvezo ali spremembo pogodbe mora takšen zahtevek izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer:

(a) pogodba je bila sklenjena pred razglasitvijo epidemije korona virusa (COVID-19) in preden so nastopile posledice povezane z razglasitvijo epidemijo,

(b) rok za izpolnitev pogodbe še ni potekel in je izpolnitev še vedno mogoča,

(c) izpolnitev obveznosti je zaradi epidemije objektivno otežena oziroma celo nemogoča,

(d) da je zahtevek podprt z dejstvi in dokazi, katere mora stranka razkriti in obrazložiti, (spremembo dohodkov/odhodkov zaradi nastale situacije, pojasniti kako se je odzvala na premenjene okoliščine, kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in položaj  godbene stranke, kako je stranka ocenjevala tveganje, kako je stranka ravnala, da ji ni   oče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti in kaj je storila, da bi izpolnila temeljno načelo pogodbenega prava- pacta sunt servanda).

(e) obvestitev nasprotne stranke o nastopu spremenjenih okoliščin in o nameravani zahtevi po spremembi/razvezi pogodbe.

3. Nemožnost izpolnitve

Ena izmed posledic epidemije korona virusa COVID-19 in posledičnih ekstremnih okoliščin, ki neposredno vplivajo na pravne subjekte je lahko tudi, da izpolnitev pogodbene obveznosti za stranko ni samo otežena, pač pa povsem nemogoča (116. čl. OZ).

V tem primeru je v 1. odst. 116. čl. OZ določeno, da v primeru če je postala (celotna) izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno.

V primeru delne nemožnosti izpolnitve, kije prav tako posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti.

Pogodbene stranke se bodo lahko zaradi epidemije korona virusa COVID-19 pri izpolnitvi pogodbe sklicevale tudi na višjo silo (pod kar se razumejo vsi  nepredvideni in nepričakovani dogodki, ki nastopijo neodvisno od volje pogodbenih strank in jih pogodbeni stranki nista mogli predvideti  ob sklepanju pogodbe in neposredno vplivajo na izvedbo pogodbe), pri čemer so dolžne o tem nemudoma obvestiti drugo pogodbeno stranko.

Načeloma višja sila pomeni mirovanje pravic oziroma mirovanje pogodbenih obveznosti in stranka, ki je dolžna po pogodbi nekaj izpolniti v času trajanja više sile ni v zamudi z njeno izpolnitvijo. V primeru nastopa višje sile se pogodbeni roki ustrezno podaljšajo oziroma spremenijo.

Če pa višja sila traja dlje časa, in postane izpolnitev pogodbe – plačila kupnine nemogoča, pa je lahko to tudi razlog za odstop/razvezo pogodbe.

 

4. Sklepno

Zagotovo nobeden ni pričakoval, da bo v Sloveniji razglašena epidemija korona virusa (Covid-19) in povsem ustavljeno javno življenje, vendar pa to še samo po sebi ne pomeni, da je trenutna situacija takšna, da se lahko avtomatično aktivirajo utemeljene okoliščine iz 112. čl. OZ ali, da to pomeni višjo silo, saj ni mogoče predvideti niti konca situacije niti trajanja omejevalnih ukrepov Vlade RS, niti ekonomskih posledic za posamezne pravne subjekte in bo to pokazal čas ter okoliščine posameznega primera.

 


 

Odvetniška družba Ivančič & Trbovc, d. o. o, o. p.
Stanetova 27
3000 Celje, Slovenija
info@odit.si

Matična št: 6689442000
Davčna št.: SI75134772
Poslovni račun: SI56 0510 0801 5534 154